Zgodovina boba

ÄŒeprav sani že stoletja obstajajo kot transportno sredstvo, se kot šport niso pojavile pred koncem 19 stoletja, ko so v Švici nanje pritrdili krmilni mehanizem.

Leta 1897 je bil v St. Moritzu v Švici ustanovljen prvi bob klub na svetu, do leta 1902 pa so začeli tudi resneje načrtovati pripravo stez. Večinoma so bile postavljene ob cestah z nagnjenimi zavoji, narejenimi iz ledu.

Prve tekmovalne sani so bile narejene iz lesa, a so bile kaj hitro nadomešÄene z jeklenimi, ki so jih poimenovali bob (bobsled). Ime so dobili po načinu nagibanja posadke naprej in nazaj (bobbed) z namenom povečati hitrost sani v ravnini.

Tekmovanja v bobu so bila v začetku predvsem aktivnost premožnejših avanturistov, ki so se dobivali v mondenih letovišÄih zaradi zabave in tekmovanja. Pravega treninga vožnje z bobom še ni bilo. Tekmovalci so preprosto kupili ali pa najeli bob ter se prvih spustov udeležili kot posadka, nato pa tudi sami prijeli za krmilo.

Hiter razmah tega športa po zimskih krajih v Evropi je že do leta 1914 zagotovil veliko tekmovanj. Prva tekmovanja so vključevala posadko, sestavljeno iz 5 ali 6 članov, od katerih je morala biti vsaj ena ženska. Te zahteve so kasneje ovrgli in uvedli posadko iz dveh ali štirih članov, vsi pa so morali biti moški.

Svetovna bob in sankaška zveza (Federation Internationale de Bobsleigh et de Tobogganing - FIBT) je bila ustanovljena leta 1923. Že nekaj mesecev po tem je bilo tudi prvo tekmovanje v vožnji boba 4-seda na zimskih Olimpijskih igrah v Chamonixu v Franciji. Vožnja boba 2-seda je bila v olimpijski program dodana leta 1932 v Lake Placidu, v ZDA. Obe tekmovalni obliki z moškimi posadkami sta ostali do danes, leta 1990 pa so se jim športu pridružile tudi ženske - za zdaj sicer zgolj v vožnji boba 2-seda.

Šport se je temu, kar pod pojmom "vožnja z bobom" razumemo danes, začel približevati okrog leta 1950. To so bili časi, ko je hiter štart postal ključnega pomena za dober končni rezultat. Sprejeto je bilo namreč zelo pomembno pravilo o maksimalni teži boba in posadke, s katerim se je končalo obdobje izjemno težkih tekmovalcev. Posadko boba zato od takrat sestavljajo močni in hitri športniki, ki ponavadi prihajajo kar iz šprinterskih panog atletike.

Z razvojem športa in vse večjim zanimanjem se je širil tudi obseg tekmovanj. Po olimpijskih igrah ter evropskih in svetovnih prvenstvih so sredi 80-ih let začeli tekmovati tudi v svetovnem pokalu. Redna tekmovanja, ki pred televizijskimi kamerami potekajo skozi vso zimo, so bila korak naprej pri profesionalizaciji športa. Vožnja z bobom je postala zanimiva ne samo za adrenalina in hitrosti željne gledalce, temveč tudi za največja svetovna podjetja, ki so priložnost v tem športu videla v oglaševanju. Z večjim obsegom razpoložljivih sredstev pa so se lahko ekipe še bolj posvetile razvoju, tako da se je v zadnjih desetletjih vožnja z bobom približala popolnosti tako s športnega kot s tehničnega vidika.

Prevlado v športu so večinoma imeli evropski alpski narodi. Najuspešnejši naciji v zgodovini boba sta Švica in Nemčija. Švicarji so osvojili največ odličij na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, Nemci pa so stopili v ospredje sredi 70-ih let z novim dizajnom sani in konstrukcijo. V svetovni vrh se na največjih tekmovanjih redno uvršÄajo še Avstrijci, Britanci, Američani in Kanadčani.