Domov » Predstavitev » Skeleton
Športnik se spusti po ledeni stezi na nizkih, aerodinamiÄnih saneh z dvema dolgima jeklenima drsalkama - skeletonu.
Štart se zaÄne s polvisokega položaja (z eno ali dvema rokama se opira na sani). ZaÄetno pospeševanje - tek s potiskanjem skeletona - traja približno 30 metrov. Voznik se nato kar se da lahkotno spusti nanj in zaÄne pridobivati hitrost zaradi gravitacije.
Da bi obdržal najboljšo smer, lahko skeleton skozi ovinke usmerja zgolj s premikanjem težišÄa telesa. Hitrost na kilometer in pol dolgi tekmovalni stezi preseže 130 kilometrov na uro. Skeleton nima mehanicnih zavor, voznik ga zaustavi z dvigom sprednjega dela, kar poveÄa trenje.
ZaÄetki tekmovanja s skeletonom segajo v leto 1884, ko je tamkajšnji premožnejši sloj ustanovil svoj klub, v katerem so tekmovali po zaledeneli cesti med St. Moritzom in Celerinom. Tri leta kasneje je Major Bulpetts predlagal in organiziral >Cresta run<, voden pod okriljem SMTC (St. Moritz Topogganing Club). V naslednjih letih se je skeleton utrdil predvsem v alpskih deželah, izkorišÄajoÄ naravne steze Iglsa, Kufsteina, Imsta in Semmeringa. Z novo panogo so se spoznali tudi v Ameriki in Kanadi, še vedno pa je ostalo središÄe voženj skeletona Cresta run.
Skeleton se je kljub svoji atraktivnosti na olimpijskih igrah do sedaj pojavil šele štirikrat; olimpijski status si je pridobil leta 1928 in 1948, naslednjiÄ pa se je kot olimpijska disciplina pojavil šele 2002 v Salt Lake City-u. 
Prvo zlato olimpijsko medaljo je leta 1928 osvojil Nino Bibbia, prodajalec zelenjave iz St. Moritza. Leta 1974 je bil skeleton formalno priznan kot del Nemške bob in sankaške zveze.